Pogosta vprašanja

 

 

Splošno

Preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu svetujemo spolno aktivnim dekletom od 20. leta starosti dalje. Vsem dekletom, ki načrtujejo spolne odnose svetujemo pregled oz . posvet o primerni zaščiti že pred prvim spolnim odnosom. Pregled je potreben v primeru kakršnih koli težav, ne glede na starost ali spolno aktivnost.
To je bris materničnega vratu, ki ga ginekolog opravi z loparčkom in krtačko. Preiskava brisa nam odkrije morebitne spremembe v celicah na površini materničnega vratu, ki nas opozorijo na možnost nastanka predrakavih oz. rakavih sprememb na materničnem vratu.
Bris je potrebno vzeti dvakrat zapored v razmiku enega leta. V kolikor sta oba izvida v mejah normale, sledijo odvzemi brisa na tri leta do 74. leta starosti. Pacientke vabimo na pregled do 64. leta starosti, kasneje se na pregled naročijo same. V kolikor so v brisu prisotne spremembe, opravimo kontrole brisa pogosteje. Ko je ženska zdravljena zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu, ji pripadajo 3 kontrole v roku 2 let po zdravljenju, nato pa sledi kontrola vsaka 3 leta. Vsem ženskam, ki so bile kadarkoli zdravljene zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu, svetujemo pregled 1x letno; v tem primeru pacientke krijejo stroške pregleda same. Obenem svetujemo pregled 1x letno tudi vsem ženskam, ki cenijo svoje zdravje.
Ta izraz pomeni uporabo hormonske kontracepcije po nezaščitenem spolnem odnosu. V ta namen lahko zaužijete tablete Nor Levo, Escapelle ali Ella One, ki jih dobite v lekarni brez recepta. Tablete je priporočljivo zaužiti čimprej po spolnem odnosu, najkasneje v 72 urah,tablete Ella One pa v roku 5 dni po nezaščitenem spolnem odnosu. Taka oblika zaščite ni primerna kot stalna oblika kontracepcije, je le izhod v sili.
O težavah z zanositvijo govorimo pri paru, pri katerem v 1 letu rednih spolnih odnosov (2-3 krat tedensko) ne pride do zanositve. Če par želi našo pomoč, so smiselne preiskave. Prva preiskava je pregled semenskega izliva ( spermiogram), ki jo opravi moški. Temu sledi klinični pregled z UZ preiskavo rodil. Nadaljnje preiskave so odvisne od morebitnih ugotovljenih sprememb.
Da, folna kislina je potrebna. Folno kislino (vitamin B) naj ženska, ki želi zanositi, jemlje vsaj 1 mesec, še boljše pa tri mesece pred zanositvijo. Prve 3 mesece nosečnosti (do 14. tedna) bistveno zmanjša tveganje za razvojne nepravilnosti nevralne cevi oz. tveganje za nepravilnost v razvoju hrbtenice in osrednjega živčevja ploda, razvojne napake srca in zgornje ustnice pri plodu. Pripročena dnevna doza je 800 mikrogramov. Pri ženskah, ki so že rodile otroka z razvojno nepravilnostjo hrbtenice in osrednjega živčevja, s prirojeno srčno napako, pri sladkorni bolezni tipa I, z razvojno napako ustnice in trdega neba, je priporočena dnevna doza višja.
 

 

Nosečnost

Če sumite, da ste noseči, sami opravite test nosečnosti. Test lahko kupite v lekarnah ali večjih drogerijah, samoplačniško ga lahko opravite tudi v laboratorijih zdravstvenih domov. Test je običajno pozitiven 14 dni po zanositvi.
Pri pozitivnem testu pokličite medicinsko sestro in se naročite na pregled. Ob tem je potrebno navesti podatek o prvem dnevu zadnje menstruacije. V primeru neželene nosečnosti vas naročimo na pregled 2-3 tedne po izostanku menstruacije, sicer pa 4-5 tednov po izostanku menstruacije. Pregled opravimo najkasneje do 12. tedna nosečnosti. V kolikor pride do močne krvavitve ali res močnih bolečin, je pregled potreben prej.
Prvi pregled naredimo med 8. in 9. tednom nosečnosti, možno pa ga je opraviti do 12. tedna. Preglede opravljamo na vrhunskem ultrazvoku Voluson E6. Na prvi pregled naj nosečnica pride tešča, s sabo naj prinese originalen izvid krvne skupine (če ga že ima).

Nosečnico stehtamo, ji izmerimo krvni tlak in pulz, opravimo ginekološki pregled in po potrebi bris materničnega vratu. Naredimo prvi ultrazvočni pregled ploda. Pri vaginalnem ultrazvoku določimo položaj nosečnosti, število plodov, njihovo velikost in srčni utrip ploda. Določimo termin poroda. Naredimo prvo barvno 3D sliko ploda v maternici.

Nosečnica dobi materinsko knjižico, vanjo vnesemo podatke, pomembne za potek nosečnosti. Nato se nosečnica naroči na ultrazvočni pregled za nuhalno svetlino. Merjenje nuhalne svetline odkrije plodove z Downovim sindromom samo v 70%, zato se vedno svetuje tudi odvzem krvi za dvojni hormonski test, ki zviša zanesljivost odkrivanja na 90%, ali pa za NIFTY test, ki zviša zanesljivost odkrivanja na 99%.

Nosečnico pošljemo v laboratorij, kjer odda urin in kri za naslednje preiskave: krvna skupina, Rh faktor, ICT, toksoplazmoza, sifilis in krvni sladkor na tešče. Lahko odda tudi kri za dvojni hormonski test, strošek preiskave je 32 € in ga poravna neposredno v laboratoriju. V primeru patoloških izvidov nosečnico obvestimo.
V normalni, zdravi nosečnosti je predvidenih do 10 pregledov.
V normalni nosečnosti sta predvideni dve UZ preiskavi, ki ju krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Prva UZ preiskava je opravljena ob prvem pregledu, druga preiskava pa med 20. in 22. tednom nosečnosti.
V tretjem trimesečju, tj. običajno med 32. in 34. tednom nosečnosti, je priporočljiva dodatna, samoplačniška UZ preiskava za ugotavljanje primerne rasti ploda.
Ultrazvočni pregled se izvede med 11. in 13. tednom in 6 dnevi. Pregledamo ves plod, glavico in obraz, roki, nogi, trebušno steno, prepono, hrbtenico, posteljico, popkovnico, plodno vodo, pogledamo želodec, srce, frekvenco srca, izmerimo dolžino ploda, premer in obseg glavice, obseg trebuščka, dolžino stegnenice, poiščemo nosno kost, izmerimo nuhalno svetlino. Podatke vnesemo v računalniški program, ki nam izračuna tveganje za rojstvo otroka z trisomijo 21.

Vedno naredimo tudi 3D posnetek in opazujemo gibanje ploda.
Kontroliramo telesno težo nosečnice, krvni pritisk, urin in preverimo plodove srčne utripe.
V materinsko knjižico vpišemo rezultate preiskav s prvega pregleda.
Pri tem pregledu izmerimo težo, krvni tlak, kontroliramo urin, krvno sliko, krvni sladkor na tešče, po potrebi ponovimo test na toksoplazmozo. Nosečnica naj bi v tem času že dobro zaznavala plodove gibe.

Naredimo vaginalni pregled in z vaginalno sondo izmerimo maternični vrat.

Sledi drugi ultrazvočni pregled v nosečnosti - morfologija ploda.

Morfologija pomeni pregled zgradbe ploda, ki zajema pregled glavice in možganskih struktur, obraza in zgornje ustnice. Sledi pregled hrbtenice, trebušne stene, pogledamo roke in noge. V trebuhu si ogledamo želodec, mehur, ledvici, diafragmo. V prsnem košu pogledamo srce, njegove 4 votline in izstopišča velikih žil.

Tudi 3D/4D slike so v tem obdobju že zelo lepe in jasno pokažejo otrokove poteze. Ocenimo količino plodovnice, lego posteljice in izmerimo pretok skozi arterijo uterino.
Izmerimo težo, krvni tlak in kontroliramo urin, izmerimo velikost trebuha in poslušamo utripe plodovega srca.

Če je nosečnica Rh negativna, prejme intramuskularno injekcijo anti-D imunoglobulinov.

Z ultrazvokom lahko opazujemo živahno gibanje, opazujemo rast, posnamemo 3D slike in 4D filme ploda v maternici in posneto prenesemo na CD.
Izmerimo težo, krvni tlak in kontroliramo urin, kri in ponovno testiramo na toksoplazmozo ter hepatitis B- Povprašamo po gibanju otroka in izmerimo velikost trebuha. Poiščemo plodove srčne utripe. Nosečnica prejme napotnico za porod in navodila za bris na streptokok B.

V tem obdobju je pomembno opraviti tretji ultrazvok za kontrolo plodove rasti in položaja glavice. Stroka to ultrazvočno preiskavo toplo priporoča, ZZZS pa je plačnik te preiskave samo v primeru patološke nosečnosti. Vsem ostalim nosečnicam svetujemo, da se odločijo za samoplačniško ultrazvočno kontrolo. Pri ultrazvočni preiskavi plod v celoti izmerimo in izračunamo njegovo težo. Ob tej priliki naredimo sliko, če je le lega ploda taka, da to dopušča.
Izmerimo težo, krvni tlak, kontroliramo urin, izmerimo velikost trebuha in poslušamo utripe plodovega srca. Povprašamo o gibanju ploda v maternici.

V primeru medenične ustave se z nosečnico pogovorimo o možnostih poroda. Svetujemo odvzem brisa vagine na streptokok B, ki je možen povzročitelj sepse pri novorojenčku.
Izmerimo težo, krvni tlak, kontroliramo urin, izmerimo velikost trebuha in poslušamo utripe plodovega srca. Povprašamo o gibanju ploda v maternici.
Izmerimo težo, krvni tlak, kontroliramo urin, velikost trebuha in poslušamo utripe plodovega srca. Povprašamo o gibanju ploda v maternici.
Izmerimo težo, krvni tlak, kontroliramo urin, velikost trebuha in poslušamo utripe plodovega srca. Povprašamo o gibanju ploda v maternici.

V kolikor do pričakovanega datuma poroda ne pride do spontanega začetka poroda, nosečnico na ta dan napotimo na kontrolo v porodnišnico. Prejme napotnico za kontrole do poroda.
Na poporodni pregled prinesite materinsko knjižico ter fotokopijo vaše in otrokove odpustnice. Na pregledu izmerimo telesno težo, krvni pritisk. Pogovorimo se o porodu, poporodnem poteku, dojenju in kontracepciji. Opravimo ginekološki pregled in po potrebi odvzamemo bris materničnega vratu.

Veseli smo, če sta na poporodnem pregledu zdrava in zadovoljna mamica in zdrav novorojenček.
 

 

Nuhalna svetlina

Nuhalna svetlina je prostor na vratu ploda med hrbtenico in kožo in je napolnjen s tekočino. Ta prostor ultrazvočno izmerimo in po velikosti le-tega sklepamo na kromosomske okvare ploda. 70 % kromosomsko okvarjenih otrok ima povečano nuhalno svetlino. Ne pa vsi. Zato se ob presejanju upoštevajo poleg nuhalne svetline še drugi dejavniki. Človek ima 23 parov kromosomov, polovico jih podeduje od matere, polovico od očeta. Če je v paru kromosom preveč, če so torej trije kromosomi v paru, rečemo temu trisomija. Najpogostejša trisomija je trisomija kromosomskega para 21, tej okvari rečemo Downov sindrom ali mongoloidizem. Pogostejši trisomiji sta še na 18 (Edwardsov sindrom) in 13 paru kromosomov (Sindrom Patau). Downov sindrom se pojavi na približno 600 porodov. Otrok s tem sindromom ima kratek vrat, ozke očesne reže, majhen raven nosek, pogosto brez prisotne nosne kosti, ploščat obraz, kratki nogi in roki, srčno napako in morda še druge napake ter je duševno prizadet. Zaradi izgleda obraza se sindrom imenuje mongoloidizem. Meritve nuhalne svetline izvajajo le licencirani izvajalci, ki so pridobili certifikat Fetal Medicine Foundation v Londonu (https://courses.fetalmedicine.com/lists?course=1).
Meritev nuhalne svetline izvajamo med 11 in 13. tednom in šestimi dnevi nosečnosti, ko je plod od temena do trtice dolg med 45 in 84 mm. Če je izračunano tveganje za okvaro veliko (več kot 1:300), staršem predlagamo diagnostične teste: biopsijo horionskih resic (za preiskavo odvzamemo košček posteljice) ali amniocentezo (za preiskavo odvzamemo plodovnico).
Gre za ultrazvočni prikaz ploda, ki navadno poteka čez trebušno steno, izjemoma pa vaginalno. Ob tem navadno opazujemo živahno gibanje otroka, ga izmerimo od temena do trtice, pogledamo roke in noge, trebušno steno, hrbtenico, glavico in njene dele, možgane, želodec, poskusimo najti srčne votline, sečni mehur, ki ga po 12. tednu vidimo vedno, če ledvici delujeta, pogledamo koliko žil je v popkovini, kje bo rasla posteljica, koliko je plodne vode itd. Pogosto se šele tu lahko določi, kakšne vrste je večplodna nosečnost.
Meritev nuhalne svetline pokaže debelino tekočinske kolekcije na vratu otroka. Če je plod dolg 45 mm je velikost nuhalne svetline med 1,2 - 2,1 mm, ko pa je dolg 84 mm je navadno med 1,9 in 2,7 mm. Velikost nad 3,5mm se nahaja nad 95. percentilo. V tej skupini je več kromosomsko drugačnih otrok, več nepravilnosti ploda, več srčnih napak.
Nuhalna svetlina se meri do dopolnjenih 13 tednov in 6 dni, ko je plod dolg 85 mm. Lahko bi se merila tudi kasneje a ta čas je dogovorjen, ker se v tem obdobju lažje slika, ker je nuhalna svetlina manjša in ker je v primeru povečanega tveganja še čas, da se nosečnost prekine, če bi morda pri invazivni preiskavi našli kromosomsko drugačen plod.
Enako. Najprej določimo, če gre za enojajčne ali za dvojajčne dvojčke, nato ju izmerimo od temena do trtice, izmerimo glavico, srčno frekvenco in nuhalno svetlino. Pri večplodni nosečnosti izmerimo nuhalno svetlino pri obeh zarodkih in ocenimo tveganje za vsakega posebej. Dvohormonski test je v tej skupini nekoliko manj zanesljiv. V naši ambulanti imamo tudi licenco za nosno kost, kar je samostojen marker za kromosomsko drugačnost (https://courses.fetalmedicine.com/lists?course=1).
V času, ko merimo nuhalno svetlino, se lahko določi spol otroka, a napoved ni tako zanesljiva kot v času morfologije. Včasih je napoved zelo zanesljiva, vedno pa ne.
Meritev nuhalne svetline sama po sebi ne pove veliko. Če je povečana lahko posumimo na kromosomopatije, genetske malformacije in druge malformacije. Ko vnesemo izmerek, skupaj z mnogimi drugimi podatki v program, dobimo izračun tveganja. Če je izračunano tveganje večje od 1:300 rečemo, da gre za večje tveganje in lahko žensko pošljemo na invazivno preiskavo plodne vode (amniocintezo), ki potem daje zanesljiv rezultat.
Meritev nuhalne svetline sama po sebi ni dovolj. Tveganje za rojstvo kromosomsko okvarjenega otroka izračunamo na osnovi več opazovanih dejavnikov: - Dvohormonski test: Če se odločite za test, ga je potrebno opraviti v roku 24 ur od nuhalne svetline. Gre za krvno preiskavo hormonov: prostega beta hCG in PAPPA-A, ki doprinesejo k večji uspešnosti presejanja. Preiskavo svetujemo, saj poveča uspešnost iskanja napak. - Nosna kost je samostojni marker za iskanje kromosomskih okvar. 60 - 70 % otrok z Downovim sindromom je nima, odsotna pa je pri le 2 % normalnih otrok. Nosno kost ob preiskavi vedno poiščemo. Pri nas imamo licenco FMF iz Londona za merjenje nosne kosti (https://fetalmedicine.org/nasal-bone). - Ductus venosus: je kratka žila med veno iz popkovnice in spodnjo veno cavo. Iz meritve tega pretoka se računa tveganje za kromosomsko drugačnost, pri čemer opazujemo krivuljo pretoka in a val. Negativen a val je prisoten pri 3% kromosomsko normalnih plodov in pri 65% otrok s trisomijo 21, ter pri 55% plodov s trisomijo 18 in 13. Pri nas imamo licenco FMF iz Londona za merjenje Ductus Venosus (https://fetalmedicine.org/ductus-venosus-flow).
90 % trisomije 21 se odkrije, če poleg meritve nuhalne svetline upoštevamo starost matere, frekvenco srca, poiščemo nosno kost ploda in naredimo še dvojni hormonski test. Če karkoli od tega izpustimo, je procent odkrivanja trisomije 21 nekoliko manjši.
V skupini žensk s povečano nuhalno svetlino nad 3,5 mm in normalnim izvidom kromosomov pri amniocentezi ali biopsiji horionskih resic, je tveganje za srčne napake večje, zato je pri njih priporočljiv posebno skrben ultrazvok srca že v času med 14 in 16. tednom in nato še kasneje okrog 22. tedna nosečnosti. Zaradi večje verjetnosti drugih anomalij, je ultrazvočno spremljanje takih nosečnic potrebno izvajati posebno skrbno.
Da. Starejše nosečnice so bolj ogrožene, da bo njihov otrok kromosomsko drugačen.
Tveganje, da 20-letna nosečnica v 12. tednu nosečnosti nosi plod s trisomijo 21, je 1:1086. V kolikor ima nosečnica 42 let, pa je tveganje 1:38. Starost nosečnice in trajanje nosečnosti pri preiskavi služita za izračun osnovnega tveganja. Ko k osnovnem tveganju dodamo velikost ploda, njegovo srčno frekvenco, nosno kost in nuhalno svetlino, dobimo izračunano končno tveganje.
Če se ultrazvočne preiskave izvajajo skladno s priporočili, niso škodljive. Ultrazvočne preiskave se izvajajo že več desetletij in v tem času niso opazili škodljivosti za plod.
Da, prisotnost partnerja pri pregledu je izjemno zaželena. Poleg strokovne vrednosti ponuja ta pregled očetu otroka tudi priložnost, da se še bolj naveže na plod. Če partner ne more biti prisoten, pa naj nosečnico spremlja oseba, ki ji nosečnica zaupa.
Da. Če je nosečnica v času predvidenega datuma poroda stara med 35. in 37. let, ji pripada meritev nuhalne svetline in dvojni hormonski test na napotnico. Če je nosečnica v času predvidenega datuma poroda stara 37 let ali več, ji pripadajo diagnostični testi: biopsija horionskih resic ali amniocenteza. Obe preiskavi predstavljata 1% možnost za splav zaradi posega. Če tega tveganja niste pripravljeni sprejeti, vam priporočamo samoplačniško merjenje nuhalne svetline v kombinaciji z dvojnim hormonskim testom ali testom NIFTY.
Po meritvi dobite pisni izvid z izračunanim tveganjem za trisomije 21, 18 in 13 ter prezgodnji porod pred 34. tednom. V ceno preiskave so vključene 4 barvne slike, od katerih je ena slika 3D. Na željo lahko posnamemo 2D/3D slike in 4D video posnetke na CD. Gre za neponovljiv dogodek, slike oz. posnetke pa boste zagotovo želeli deliti tudi z vašimi najbližjimi. Vaš otrok vam bo čez leta hvaležen za prve spomine.
• Nuhalna svetlina s 4 barvnimi slikami 70 €
• Nuhalna svetlina dvojčki 100 €
• Zapis slik na CD 10 €
• Dvojni hormonski test se opravi v laboratoriju ZD Celje in stane pribl. 32 € Celoten cenik naših storitev.
 

 

NIFTY test

NIFTY (neinvazivni predrojstveni test) je nova možnost odkrivanja kromosomskih napak pred rojstvom. Test je enostaven, varen in zelo zanesljiv, odkriva tveganje za pojav trisomije kromosomov 21, 18 in 13 s senzitivnostjo in specifičnostjo višjo od 99 %. Test je mogoče narediti že od 10. tedna nosečnosti.
Test ponuja tudi dodatne možnosti testiranja za določene nepravilnosti spolnih kromosomov, nepravinosti v številu vseh avtosomnih kromosomov (to so vsi kromosomomi, razen spolnih kromosomov) in sindrome mikrodelecij.
Vsaka celica ima običajno 23 parov kromosomov, torej skupaj 46. Trisomija je strokovni izraz, ki predstavlja pojav dodatne kopije kromosoma v nekaterih ali vseh celicah. Prisotnost dodatnega kromosoma lahko povzroči prirojene telesne napake in resne težave v razvoju otroka.
V času nosečnosti prosta DNK iz posteljice prehaja v krvni obtok matere. Frakcijo DNK lahko določamo v materini krvi.
Za NIFTY test je potreben vzorec 10 ml materine krvi od 10. do 24. tedna nosečnosti. Za preverjanje zdravstvenega stanja ploda se iz tega vzorca krvi analizira prostocelično fetalno DNK in s tem odkriva prisotnost prevelikega ali premajhnega števila kromosomov.
NIFTY test se priporoča vsem nosečnicam, posebej pa tistim, pri katerih obstaja povečano tveganje za genetske napake ploda. Premislite o izvedbi NIFTY testa, če:
- spadate v skupino nosečnic, starejših od 35 let
- imate sami ali v družini prisotne kromosomske anomalije
- če je bil plod v predhodni nosečnosti kromosomsko okvarjen
- vam je merjenje nuhalne svetline in ostalih samostojnih markerjev z dvojnim hormonskim testom pokazalo povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti.
 
NIFTY
Nuhalna svetlina ali dvohormonski test
Amniocinteza
Presejalni test
x
x
Neinvazivnost
x
x
Stopnja odkrivanja Downovega sindroma 99,5 %
x
x
Stopnja lažno pozitivnih rezultatov < 0,5 %
x
x
Informacije o spolu in anevploidijah spolnih kromosomov
x
x
Pacientka se na preiskavo naroči pri nas v ambulanti. Pred genetskim testom se posvetuje z zdravnico. V laboratoriju zdravstvenega doma Celje ji odvzamejo kri, vzorce pa nato pošljemo v tujino, kjer izvedejo test.
Vsi testi so presejalni in z verjetnostjo nad 99 % odkrivajo kromosomske napake.

NIFTY Basic odkriva tri najpogostejše oblike trisomije, in sicer trisomijo 21, trisomijo 13 in trisomijo 18 ter spol otroka.

NIFTY Standard pa odkriva poleg teh trisomij še nepravilnosti v številu spolnih kromosomov (4 anomalije spolnih kromosomov: 45XO, 47XXY, 47XXX, 47XYY). Določi se tudi spol otroka.

NIFTY Plus poleg vsega naštetega ponuja dodatne možnosti testiranja na 63 mikrodelecijskih sindromov in nepravilnosti v številu vseh avtosomnih kromosomov.

NIFTY Twins odkriva trisomije 21, 13 in 18 in poda informacijo o prisotnosti Y kromosoma.
Da, preiskava lahko ugotovi spol otroka.
Izvid se dobi v 10 delovnih dneh od oddaje vzorca.
NIFTY Basic: 350€
NIFTY Standard: 390€
NIFTY Plus: 590€
NIFTY Twins: 390€
 

 

Lasersko zdravljenje urinske inkontinence in ohlapne nožnice

URINSKA INKONTINENCA oziroma nekontrolirano uhajanje urina je pogost in večinoma neprijeten problem, ki močno vpliva na kakovost vašega življenja. Zaradi uhajanja urina je omajana samozavest , mnogi se povsem izolirajo, ker jih je strah, da se mokrota vidi in da bo okolica zaznala neprijeten vonj urina. Ker morajo pogosto na stranišče, se izogibajo izletom, plesom, športnim aktivnostim in tudi spolnim odnosom. Skratka, trpijo sami, trpi okolica in trpi družina. Življenje lahko postane osamljeno in depresivno.

Čas je, da se prenehamo slepiti, da tako pač je, da porodi, leta in življenjski napori prinesejo določene omejitve in, da ne moremo ničesar spremeniti. Danes poznamo številne metode, ki učinkovito rešujejo probleme inkontinence.

Obstajata dve glavni vrsti urinske inkontinence in sicer:
1. stresna urinska inkontinenca
2. urgentna urinska inkontinenca

Lahko pa imate stresno in urgentno urinsko inkontinenco hkrati in jo imenujemo MEŠANA URINSKA INKONTINENCA. Diagnozo vam lahko potrdi samo strokovnjak.
O stresni urinski inkontinenci govorimo takrat, ko nam urin uhaja pri naporih, kot so kašljanje, kihanje, smejanje, poskoki, ples, hoja navzdol ali dvigovanje bremen.

ZAKAJ IN KAKO NASTANE STRESNA URINSKA INKONTINENCA?
Do stresne urinske inkontinence pride zaradi naravnega procesa staranja, dedne obremenitve, hormonskih sprememb v nosečnosti in menopavzi ter mehanskih sprememb, predvsem po vaginalnem porodu, zaradi dvigovanja težjih bremen. Najpogosteje je stresna urinska inkontinenca posledica naporov, ki oslabijo mišice medeničnega dna: nosečnost, vaginalni porod, pljučne bolezni z dolgotrajnim kašljem, dvigovanje težkih bremen, zaprtost, odstranitev maternice, hormonske spremembe – menopavza in zaradi splošne oslabelosti vezivno-mišičnega tkiva v tretjem življenjskem obdobju.
Poznamo kar nekaj učinkovitih metod zdravljenja in sicer:

Kirurško zdravljenje – operativne metode, s katerimi z mrežico ali trakom podpremo sečnico. Občasno se odločamo za drugačne operativne tehnike, odvisno od starosti pacientke in tudi od stopnje inkontinence in zdrsa rodil.

Nekirurško zdravljenje :
• Na tem področju smo dolgo poznali samo vaje in stimulacijo za učvrščevanje mišic medeničnega dna. Modificirane Keglove vaje in stimulacije mišic medeničnega dna, so tudi danes še vedno zelo pomemben del v skrbi za vaše zdravje.
• Zdravljenje z laserjem in sicer postopek z Erbij laserjem in Femilift™ postopek , ki se izvaja z CO2 laserjem. Razlika med njima je 10-kratna. CO2 laser prodira globlje in daje bistveno boljše in dolgotrajnejše rezultate.
Laser ciljno ogreje notranje tkivo v okolici sečnice ter povzroči krčenje in regeneracijo kolagenskih in elastinskih vlaken, kar na dolgi rok vodi do popolnega preoblikovanja tkiva nožnice. Tkivo nožnice postane čvrstejše in bolj elastično, nožnica se skrči in se vnovič vzpostavi začetno anatomsko stanje. Ker nožnična stena ni več povešena in se nožnično tkivo okrepi, ob naporih urin ne uhaja več.
Postopek traja približno 10 minut in je popolnoma neboleč, saj vhod v nožnico popršimo z lokalnim anestetikom. Pacientka ves čas posega nosi zaščitna očala, ki varujejo oči pred lasersko svetlobo.
OKREVANJE PO POSTOPKU FEMILIFT ™/ NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PO TERAPIJA
Takoj po posegu lahko pacientka odide in se vrne v služno oziroma k vsakodnevnim opravilom. Nožnica je po opravljenem posegu minimalno občutljiva. Takoj po posegu se lahko pojavi krvav izcedek, ki traja 3 do 7 dni. Vsaj 7 dni po posegu odsvetujemo kopanje v bazenu, svetujemo pa tudi, da se v tem času tuširate in ne kopate. V prvih sedmih dneh ne priporočamo spolnih odnosov. Kontrolni pregled opravimo čez 1 mesec.

KAKO UČINKOVITO JE ZDRAVLJENJE STRESNE URINSKE INKONTINENC S FEMILIFT™ POSTOPKOM?
Že po dveh terapijah pri 75% pacientk dosegamo rezultate, s katerimi so ženske zadovoljne, po treh terapijah pa je zadovoljnih 87% pacientk.

KDAJ SO VIDNI REZULTATI IN KOLIKO PONOVITEV /JE POTREBNO POSTOPEK FEMILIFT ™ PONAVLJATI?
Študija je pokazala, da pri 46% pacientk zadostujeta že dva tretmaja v razmiku 4 tednov, pri ostalih 54% pa je potrebno po 6 mesecih opraviti še tretjo terapijo.
Izkušnje pa so nam pokazale, da je za vzdrževanje stanja najbolje ponoviti en poseg na 2-3 leta.
Prednosti:
• brez okrevanja
• učinkovito že po dveh terapijah
• hitro opravljen postopek
• neboleč postopek
• brez stranskih učinkov
• izjemno izboljšana kvaliteta življenja
300 zdravnikov je v 80 državah opravilo že 75.000 posegov Femilift™ in nikoli do sedaj še nihče ni poročal o resnejših nezaželenih stranskih učinkih.
Največji uspeh pa je seveda, da zopet začnete živeti. Okrepi se vam samozavest, povečate družabne in športne aktivnosti, družinsko življenje se izboljša in vi ponovno zaživite.
Pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju se pojavlja zelo pogosto uriniranje, tudi ponoči. Pojavi se nenadna, močna potreba po takojšnem uriniranju, tudi takrat, ko naj bi bil naš mehur praktično izpraznjen. Mišice mehurja se skrčijo ob neprimernem času, tudi ko je v mehurju malo urina. Če ob tem urin uide, je to znak urgentne urinske inkontinence.
Zdravljenje je možno z zdravili, ki pa imajo žal nezaželene stranske učinke, kot so suha sluznica oči, žrela, ust …